Špacapanove koline

Koline. Včasih težko pričakovan družinski praznik na vsaki kmetiji, katerega so se ljudje zelo veselili. Razumljivo, saj sta se obilna pojedina in meso le redko znašla na krožniku, medtem ko je danes tako razkošje dosegljivo skoraj vsem.

Dandanes ta praznični dan še ni izumrl, letos ga bomo podoživeli tudi v Špacapanovi hiši. Zbrali se bomo 6. decembra ob 17. uri v Komnu, kjer bomo ob tradicionalni hrani, vinih gostujočih kraških vinarjev in glasbi iz zaprašenih vinilnih plošč doživeli pravo kolinarsko vzdušje.

Degustirali bomo najmanj 36 mesecev zorjen pršut, kuhan pršut s hrenom, prato, panceto, ocvirke, tlačenko, kraške sire, jezik s čebulo, ješprenovo mineštro, možgane z jajcem, jetrca s polento in skuto, krodegine oz. kožarice v testu ali žerjavici, mulce in klobase z repo. Seveda ne bo manjkala svinjska vratovina izpod peke s krompirjem v oblicah in kruh z drožmi iz krušne peči . Za piko na i pa še štruklji po Špacapanovo.

Ker želimo pričarati vzdušje starih časov, ko so bile koline razširjenje po celotni Sloveniji, poleg dobre hrane, gostimo tudi kraške vinarje, ki v svoji filozofiji dajejo poseben poudarek na naravna vina. Tokrat bodo v naši družbi:

Predstavitev gostujočih vinarjev

Špacapanova vina temeljijo na ročnem obdelovanju z majhno obremenitvijo trt, ki je predpogoj za kakovostnejše in boljše vino. Leta 1990 je Miro v terra rosso prvič zasadil svoje trse refoška, v preteklih letih pa je Ago začel z butičnim eksperimentiranjem različnih kraških sort vina, predvsem v navezi z poznejšo trgatvijo in brez dodajanja žvepla.

Na tradicionalen način pridelan teran je kralj Krasa in se ponaša s cvetličnim vonjem ter travniškimi notami, ki se razvijejo v dolgem pookusu. Zanimivost našega terana se kaže tudi v nekoliko višji vsebnosti alkohola, ki ga naredi prav posebnega. Cabernet sauvignon je na drugi strani razigrano vino polnega telesa, z vonjem po zrelih gozdnih sadežih in noto cvetlice. Obe vini sta sad več kot 30 let Mirovih izkušenj, ki se neizogibno prepletajo s tradicijo kraškega srca.

Agovo butično eksperimentiranje je pa privedlo do kreacije edinstvene rebule, ki je biodinamična in naravna, tako bi jo lahko poimenovali tudi kraljica hišnih vin. Iz nje vejejo tradicionalni postopki, ki so bili preoblikovani na sodoben način s kančkom eksperimentiranja.

Družinska kmetija Čotar je nastala pred dobrimi 40-imi leti, ko so leta 1974 zgradili prvi del kleti, vkopane v živo skalo, v Gorjanskem. Od takrat najprej so pridelovali vina za lastne potrebe, leta 1990 pa so ustekleničili prva vina za prodajo.

Danes na skupaj 7,5 hektarjih površine pridelujejo trte sort refošk, cabernet sauvignon, merlot, malvazija, sauvignon in vitovska. Vinograde obdelujejo na ekološki, naravi prijazen način.

Svoja vina – od grozdja do stekleničenja – postopno selijo vedno globlje v klet. Dolžino maceracije prilagodijo letniku in vrsti vina glede na presojo vinarja. Fermentacijo izvajajo v 200 do 2000 litrskih sodih brez dodajanja selekcioniranih kvasovk in žvepla.

Vina nadalje zorijo najmanj dve leti (bela) oz. štiri do pet let (rdeča vina). Vin ne filtrirajo.

Matej Švara velja za predstavnika mlajše generacije komenskih vinarjev, saj je svoja prva vina ustekleničil leta 2012, svoj prvi vinograd pa je začel obdelovati dve leti prej. Mikroproizvodnja na površini 1,8 hektarja vinograda, mu omogoča naraven način pridelave vina, saj že od samega začetka ne uporablja pesticidov, v vinogradu pa se ravna po koledarju Marije Thun. V svojo serijo vin vnaša eksperimentalnost brez nepotrebnih nenaravnih intervencij, zato so njegov teran, vitovska in rumena malvazija vina, ki presenečajo s svojo preprostostjo in širino okusa.

Dejan Kukanja velja za pionirja proste reje prašičev na Krasu, vendar je svoj pečat pustil tudi v kraškem vinogradništvu. Kmetija Kukanja deluje ekstenzivno, kar pomeni, da ne obdeluje velikih površin vinogradov, ampak se raje osredotoča na majhno količino in kvaliteto izdelkov. Vinograde tako ne obdelujejo strojno, ampak na tradicionalen in naraven način, kjer posvečajo veliko pozornosti na ohranjanje pristnosti kraške krajine.

Svojo filozofijo iz vinograda prenašajo tudi v vino, ki ga pridelujejo brez dodanih kvasovk in brez dodajanja žvepla. Takšna naravna vina ne temeljijo na kemičnih ali mehanskih intervencijah, ampak na delo, ki se začne v vinogradu in izkušnjah, ki so nastajala desetletja.

V osrčju Krasa, v Šepuljah, stoji stara kraška kmetija z več kot 350-letno vinarsko tradicijo. Na osmih hektarjih vinogradov pridelujejo 7 sort vina, med drugim tam najdemo malvazijo, merlot, vitovsko, zelen in še nekaj za kraški okoliš značilnih vin. Skupaj letno pridelajo med 25 000 in 30 000 litrov vina, kar pa ne bi bilo mogoče brez stika z naravo in trdnim delom, ki se začne že, ko je Kras pobeljen s snegom, preko vročega in sušnega poletja do muhaste jeseni.

Kmetija Štemberger pa je znana tudi po najstarejši trti na Krasu, kar je še zadnji dokaz, da Štembergerjevi znajo sobivati z naravo in jo negovati tudi skozi stoletne generacije.

Celotno dogajanje, ki se bo odvijalo več ali manj stoje, se prične ob 17.uri. Pred pričetkom, boste zainteresirani deležni majhnih pozornosti s strani Špacapanove hiše, kot so vrečke s kozarci, kak predpasnik, deska in nož – obvezna oprema na vsakih kolinah. Ob spremljavi izbrane glasbe iz vinilnih plošč hišnega DJ-a, bo to prava kolinarska žurka.

Cena menuja je 45,00€/osebo. Kozarec vina gostujočega vinarja znaša 4,00 €. Za vse tiste, ki neradi vozite je na voljo nekaj sob z bogatim zajtrkom po ceni 85,00€ za dve osebi. Ker je število mest omejeno na 50, pohitite z rezervacijami!

Lepo vabljeni s strani ekipe Špacapanove hiše in gostujočih vinarjev.

Špacapanov december

Za vas smo v najbolj prazničnem mesecu v letu pripravili štiriperesno deteljico dogodkov. Potopite se v Špacapanov december gurmanskih okusov, vrhunskih gostujočih vinarjev in gostujočega vrhunskega chefa.

Špacapanov december

Poštnina Opusti