V Špacapanovi hiši že dolga leta skrbno preučujemo tradicionalno sušenje mesnin na kraški burji, v zadnjih letih pa smo poudarek s t.i. “pink” prašiča preusmerili na krškopoljskega prašiča. Vsi prašiči so rejeni v sožitju z naravo – v večini so proste reje, v primeru pomanjkanja naravnih plodov pa s krmo, ki jo kmet pridela na polju prav za ta namen. Kot posledica naštetih pogojev se prašiči počasneje redijo in tako nastane meso vrhunske kakovosti.

Klobaso začinimo izključno z grobo soljo iz piranskih solin in poprom, nato jo sušimo v Mirovi kleti v posebej za to pripravljenem prostoru. Prostor mora biti srednje vlažen in hkrati zračen, kar upliva na razvoj plemenite plesni, ki  klobasi daje aromo, svojevrsten buket in bogat, naravni okus. Od svoje bližnje sorodnice, salame, se najbolj razlikuje po okusu in po tem, da je klobasa manjša. Klobasa je po dozorelosti in času primernemu za uživanje prva izmed suhomesnatih proizvodov.

Sušena klobasa je lahko odličen uvod v kulinarično druženje – zasije kot samostojna mesnina ali pa si jo privoščimo v družbi domačega kruha, sira ter ostalih suhomesnatih izdelkov.

Sušeno klobaso hranite v hladnem in temnem prostoru – najbolje v kleti, kjer temperatura ne preseže 15 stopinj Celzija. Shranjevanje v hladilniku tudi pride v poštev. Klobase postrežemo ročno rezane na sobni temperaturi.